Program
Predavatelji
Kdaj?
Lokacija
Konferenca Sodobno stvarno pravo 2025
Vljudno vabljeni na letošnji dogodek Sodobno stvarno pravo 2025, ki bo potekal 19. novembra 2025 v Ljubljani, v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije.
Na dogodku bomo obravnavali zahtevnejša pravna vprašanja in kompleksnejše položaje, povezane s tema institutoma stvarnega prava:
- solastnina in skupna lastnina ter,
- hipoteka in maksimalna hipoteka.
Pri pravilni presoji vsebine pravic in obveznosti v pravni skupnosti solastnine ali skupne lastnine je treba poleg pravil SPZ ustrezno upoštevati tudi pravila obligacijskega prava, ki jih ureja OZ. Pri uporabi teh pravil v praksi nastajajo številni problemi in vprašanja, ki jih bo v svojem prispevku analizirala dr. Nina Plavšak. Osredotočila se bo zlasti na ta pogostejša zahtevnejša pravna vprašanja:
- Kako mora ravnati solastnik, ki namerava prodati njegov solastniški delež nepremičnine, da preostalim solastnikom pravilno omogoči uresničitev predkupne pravice?
- Kakšna je pravna značilnost dogovora o deljeni uporabi in drugih pravil skupnosti solastnine, ki jih sprejmejo solastniki, in kakšni so učinki teh pravil v razmerju do novih pridobiteljev?
- Kako je mogoče razdružiti pravno skupnost solastnine in katera pravna dejanja so potrebna za tako razdružitev?
Docentka dr. Tanja Vuga in mag. Elena Hari Pertovt bosta na praktičnih primerih predstavili pravno problematiko razdružitve solastnine na nepremičninah. Pri delitvi nepremičnin v naravi bosta opozorili na nujnost upoštevanja pravil javnega prava (kot so pravila prostorskega prava, gradbenega prava in podobno), ki v mnogih primerih ne dovoljujejo delitev v naravi.
Andrej Hafner bo pojasnil pravne značilnosti solastnine in skupne lastnine članov agrarnih skupnosti. Posebej bo izpostavil pravno problematiko uresničevanja upravičenja uporabe in razpolagalnega upravičenja članov teh posebnih pravnih skupnosti.
Hipoteka in maksimalna hipoteka sta v poslovni praksi pomembna instrumenta za zavarovanje denarnih obveznosti. Pravici se pomembno razlikujeta, saj ima hipoteka značilnost izvedene stvarne pravice, maksimalna hipoteka pa ima značilnost varovalne stvarne pravice. Te značilnosti bo v svojem prispevku razložil prof. dr. Renato Vrenčur. Posebno pozornost bo namenil prenosljivosti posamičnih hipotek, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke, kot varovalne pravice.
Stranke v poslovni praksi najbolj pogosto hipoteko ustanovijo kot notarsko hipoteko s sklenitvijo notarskega sporazuma o ustanovitvi hipoteke. Pogosto se v zvezi s tem dogovorijo tudi za neposredno izvršljivost tega notarskega zapisa. Notar dr. Bojan Podgoršek bo v svojem prispevku analiziral pogostejša vprašanja in probleme, ki v praksi notarjev nastanejo v zvezi z ustanovitvijo notarske hipoteke in neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Vsi predavatelji imajo dolgoletne izkušnje pri uporabi institutov, ki so tema njihovih prispevkov. Zato bodo posebno pozornost namenili praktičnim prikazom posameznih pravnih problemov in razlagi argumentov, s katerimi utemeljujejo svoja stališča.
